Sun's out, guns out! :D

No pa je prišel čas, ko si (ŽE ZDEJ!!!) na moment želim tistega hladnega vetrčka, ki smo ga bli deležni še pred dvema tednoma (ko sm okol hodila v dolgih rokavih!). Sej bi rekla, da se počas poslavljamo od pomladi in lezemo proti poletju, pa bi se grdo zlagala...kaj počas, iz dans na jutr je začelo sekat, temperature pa tut tam do 30, dnevno! :) pa se raj ne bom preveč pritoževala, da se ne bo današnje deževje predolgo zadržalo.

Spet je za mano eno ekstra pester teden. Ful sem se veselila prvega pravega delovnega dne v novi službi (več o tem kasneje), ampak, ker sem začela šele v četrtek, sem mogla izkoristit te tri dni za izlete in raziskovanje. Čeprov sm v Sydneju že skoraj dva mesca in sm vidla že kr precejšen del mesta, še vedno nism odkljukala vseh predlogov na mojem seznamu “must see”. Tako da sm se kr prec v pondelk odpravla na pohod proti Centennial parku (prbl. 45min hoje od doma). Park je gigantski, mislm, da majo ene tri jahalne šole, kjer se lahko zmeniš za jahalni obhod po parku – sm hotla, pa je 90$ za eno uro...pfffff tok si pa ne želim haha ljudje tukej športajo, igrajo kriket, poležavajo na travci...res krasen park in možnosti za zabavo je neskončno. Sam pazt se moraš črnih labodov (al karkoli že je ta žival) haha don’t make eye contact and if they start staring at you....run hahah ....oh the things you do for a photo :D (ne ni me napadu labod, ni pa blo daleč do tega). Iz svojega seznama sem odljukala še Paddington, področje mesta, kjer se nahajajo luštne barvite vrstne hiše, ki skupaj sestavljajo Paddington market. Po kakšnih 5 urah hoje, se končno spet smestim doma.

Ahh če že ne telovadm, pa vsaj hodim velik! BUT I NEED TO START WORKING OUT AGAIN! seriously. Starting tomorrow! No itak me je  čakal en dober treking po nacionalnem parku Ku-Ring-Gai Chase v Palm Beachu – del severnih plaž (northern beaches) v predmestju Sydney-a kamor sva odpeketali s Helen. Vožnje z busom je blo glih za ene slabe dve urci, ki sta mimili ko bi reku keks, sploh, ker nikakor nisva mogle nehat zijat skoz okno in opazujovat krajev, plaž in razgledov mimo katerih smo se peljali. V Palm Beachu sva se takoj presedljali na ladjico, ki naju je peljala čez zaliv do Nacionalnega parka. Izstopili sva v kampu, edinem področju parka, kjer je dovoljeno kampiranje...takoj v prvih treh minutah sva že pobirali čeljust iz tal, ko sva zagledali divje wallabije, ki so se prosto po Prešernu šetkali okol. Amm what?? ...pa se je zgodba s črnimi labodi od pondelka ponovila haha sam čakaš, kdaj boš stopu preblizu, da te bo brcnu :D vse za dobro fotko (da na konc ugotoviš, da itak sploh ni dobra -.-). 

Po obhodu okoli kampa se zaveva, da sva v RAJU! Zalivčki, peščene plažice, gozd...imaš filing k da si nekje na Tajski ne pa v OZ! Odločile sva se za eno ne preveč zahtevno traso trekinga. Preučile zemljevid poti in pičile v HRIB. Sm rekla, da začnem telovadt :D sonce se je prikazalo glih, ko sva stopile iz sence dreves. Matr. Ljudje se ne hecajo, ko pravjo, da je avstralsko sonce another level! Po kakšni uri hoje (na uč ocenjujem haha) se znajdeva na NORI razgledni točki na eno od plaž v parku. Če bi slike povedale miljon besed, to še vedno ne bi blo niti približno dovolj za opis kulise, ki jo vidiš na lastne oči. Vzame ti sapo. Zares. 

V takih momentih me še vedno čist šokira dejstvo, da sem v Avstraliji...še kr ne morm vrjet. Po dolgi pavzi za fotošuting se končno odpraviva po poti naprej, dol do plaže...sam k je poti kr na enkrat zmankal in sva se ustavle pred skalami, šavjem, če bi šle še kam dlje naprej pa vrjetno tut koncem klifa...zato sva se rajš obrnile in pičile nazaj po isti poti proti začetni točki. Na sred poti naju je presenetu real life divji kuščar, tak precej dobre velikosti – welcome to the real Straya haha. Pa nisva ble čist zihr (še zmer nism) al so napadalni al ne, al skočjo nate, al te pojejo, al te ugriznejo, al te odnesejo u svoj brlog, al bo teku za tabo, če boš švignu mim...pa sva zato kr ostale na varni razdalji za njim in je pač on narekvau (ekstra počasen) tempo. Vsake tok časa je skrenu s poti, k da naju je mal hecov, nakonc je pa le odhlačal v šavje na desno med tem ko sva jo me ucrvle v levo. Po hitrem postopku. Sej pol sva srečale še enga pol manjšega, pa sva reskirala in šibnle mim, itak se nama je mudilo na ladjico...a veeeš :D

sonce je pripekalo, vroče je blo za znort, švic je kr teku od naju. Mmmmm ni se za hecat, morš bit kr previden, da te ne zažge k picka na žaru.

Na ladjici sva se mal odpočile od dolgega pohoda. Sej ne vem kaj naju je bol zmatralo – vročina, hoja, Lakota, sonce, al pa vse skup. Ko sva prišle nazaj v Palm Beach, naju je presenetlo dejstvo, da prvič: v celem mestu majo glih tri place kamor greš lahko jest in drugič, eden od njih je bil odprt pa še to na drugem koncu mesta. Ni nama preostalo druzga kot da za kosilo jeva pomfri iz kioska na plaži. Pa tako sva si želele enga dobrga hladnega smoothija. -.- za konec dneva naju je čakal še vzpon na hrib s svetilnikom, ki je najbolj znana razgledna točka po kateri slovi Palm Beach. Aja slovi tut po tem, da je tam snemana najbolj priljubljena avstralska TV serija Home and Away, k jo snemajo že skor  30 let....in seveda sva vidle celo cast and crew na delu, ko so snemali. Škoda, da se mi sanja ne o čem se gre serija. Se bom mogla mal izobrazt v tej smeri, da se bom pol lahko hvalila haha

V torek zvečer sm kr na vrat na nos še bookirala Whale watching cruise za sredo zjutrej v upanju, da bom kljub koncu sezone selitve kitov še uspela vidt kakšnega. No najprej so nam v sredo zjutrej poslal mail, da je jutranji cruise odpovedan zarad dežja in da v tem primeru dobimo povračilo denarja ali prebookiramo na popoldansko odpravo. Valda nism upoštevala znakov vesolja in sm rajš prebookirala na popoldne....aaaa, priložnost zamujena, ne vrne se nobena tko kot se ne bo vrnilo mojih 92$, k sm jih dobesedno vrgla v tasmansko morje. Aaaaah ja, ima se, može se...?? Vidl nismo niti pitčev, k ponavad letajo okol, al pa delfinov k se tut velikrat zadržujejo tle, kaaaaaj šele kitov. Jao, I should’ve just requested a refund. Na konc dneva pa še pogruntam, da me je sonce tok zapalilo po faci o šit haha koza, nism uzela kreme za sončenje, ker je blo itak oblačno. Wtf. #paradajzek.

Evo pa je bil po hitrem postopku že četrtek, sploh ne morm verjet kako hitr se obračajo dnevi tle. Megan sem obvestila, da sem dobila novo službo in da bom žal mogla zapustit Proteini ekipco. Kakšno srečo mam, da mam tako razumevajočo šefico, ki je hvaležna že za to, da je nism pustila na cedilu in bom še vseen oddelala zadnji vikend. Meanwhile, nova služba je pa ZAKOOOON!!!! Oddelala sem dva šihta – jutranji (6:30-15:00) in popoldanski (12-19). Absolutno obožujem delo tam, vse je velik bolj organizirano kot v Proteiniju, velik večje in velik bolj profesionalno, if I may say. Pa ne, da Proteini ni tak, sam res majo premal placa! Tukej pa – sej se dela, ko je lunc rush hour smo k kure brez glave, ampak je vse lažje, ker si zadolžen samo za stvari za pultom in ne rabiš skrbet kdo hrano odnaša in kam...ti sam flikneš na krožnik pa čao. Ekipca je super, vsi so ful prjazni, šefica je carica in ful skulirana tako da res, spet se mi je čist usralo s tole službo. Da ne omenjam kako dobro hrano majo...ko si novinec, lahko poskusiš vse iz menija za kosila (kasnej sam cenejše stvari haha) in uživaš v svoji pavzi. Noro. Poleg tega pa na konc dneva kar ostane in ni več ok za prodajo naslendji dan, lahko odneseš domo...and I mean....that’s a loooooot of food man!! V petek zvečer sm nahranila vse cimre (glej slike spodaj). Jebemtiš, sej sploh ne bom več rabila v trgovino hodt! How cool is that!

Zadnji vikend v Proteiniju pa tut ni minil brez gužve, tokrat se mi zdi, da smo se pa res nadelale tako v soboto kot v nedeljo! Očitno, ko se začne tako vreme zunej folk kr ponori in vse kar delajo je sam to, da hodjo na brunch vsak dan vn jest haha again – ima se, može se! Za good bye sm v nedeljo razbila še kozarc za smoothie in vrgla po tleh deskice za krožnike gor položit. OOOPAAA!

Zelo sem hvaležna za tole izkušnjo in kar mal sm žalostna, da zapuščam svoj prvooooo službo, ki sem jo dobila v Sydneyu. Ne morm vrjet, da sem v dveh mescih tukej zamenjala več služb kot kadarkoli prej v celem življenju hahaha werk,werk,werk :D glih tko ne morm vrjet kolk sm odnesla od tele službe, kolk sm se naučila, strenirala (zdej že pobiram naročila brez, da si zapisujem na listek, ha, kaj pa to! :D), kolk sm pridobila na samozavesti v interakciji z ljudmi in tisoč drugih zadev...še najbol sm pa hvaležna Megan, ker mi je dala priložnost, kljub temu, da na moje cv-ju ni blo nič kar bi blo vsaj podobno delu v kafiču – no zdej pa je, and I couldn’t be happier I had this job! Ampak zdej je čas za nove zmage in mislm, da bom v BWF dobila še več priložnosti za osebnostno rast in razvoj. LET’S DO THIS!!!

Kmalu z vami delim še prispevek o Avstralcih in življenju tukaj...skozi moje oči. That should be pretty interesting so make sure you don’t miss out! ;)

...do takrat pa – in a while crocodile!! :*

p.s. še nisi prebral mojega zadnjega posta...no worries, klikni tukaj! :)

Things are (finally) moving!!

Kaj nej rečm, definitivno sem preživela preceeeej pester teden od mojega zadnjega zapisa. But before I forget...it's officially mangoooo season!!! 2 manga v velikosti moje glave...za 5$ HELL YEAH <3

Tokratno iskanje službe se je izkazalo kot veliiiik bolj zahtevno od tistega v prvem tedenu mojega bivanja v Sydney-u. Tekel je drugi teden, kar sem bila brez (redne) službe, v Proteiniju sem še vedno uživala za vikend, ampak me je dolgčas čez teden začel precej nervirat + gotta make some money! Priznam, da sem se kr mal ustrašla in “kaj pa če-ji” so spet prišli na plano. K sreči so me cimri doma ves čas bodrili, da bo že pršla ena služba naokoli...enkrat! :o Prijavla sem se na nešteto oglasov na Gummtree-ju, poslala biljon življenjepisov in “cover letter-jev”, šla v precej trgovin in kafičev spraševat, če slučajno rabijo koga...pa vedno isti odgovor – “seveda, pust nam CV, pa te pokličemo” FU!!! No v tistem trenutku sm bla hvaležna vsaj za vreme, da nas je začelo razvajat s sončkom in kr visokimi temperaturami :)

No, potem pa v torek zvečer dobim klic – stric Fred iz božične okraševalne agencije. “Long time no see! Are you still looking for work??”.....ammmm JAAA!!! :o BUM, sreda ob 6:00 začnemo. Končnooo! Cela vesela, niti mal me ni motilo, da bom mogla ustat ob 4:45 zjutri haha sam, da sm dobila job....ampak, there’s always a BUT haha kljub temu, da zveni oh in sploh, da za dnar okrašuješ smrekce in postavljaš dekoracije po ulcah itd...exactly what I thought it will be. Oh well, you were wrong. Po tem, ko smo vso konstrukcijo za smreko (mejte u mislih gigantsko umetno smreko) znosil v kombi, vse škatle z okraski in ostalimi zadevami, smo se 1 uro fijakal do Manly-ja, končne destinacije, kjer smo na konc tisto smreko tut postavl. Naj omenim, da je bla ekipa v 80% sestavljena iz punc s 3 fanti. Tko da smo večino fizičkega dela in dvigvanja opravle me + razen mene in še ene nove Estonke, so ble use 18 letne Nemke, ki jim je blo usem tako težko razložit kako delo poteka, kaj dejansko mormo me k sva nove nrdit itd. to, da so ves čas itak pričale v Nemščini pa tut ni pripomoglo k temu, da se mi je usaj mal sanjalo kaj se dogaja. Pol k smo raztovorl cel tovrnjak, smo mogle use tiste umetne veje postavt na mesto, da je zgledala usaj približno naravna, cele roke sm mela popraskane od tistih plastičnih iglc in izsušene od soli, k jo je naneslo od morske vode – še od prejšnga leta haha no smreko smo sestavl v treh delih, ker je bla prevelika za vse na enkrat pa še dvignjena je bla na podestu kašna dva metra od tal. Spodnji del smo okrasil iz podesta. Pri prvem okrasku, k sm ga nataknila na smreko me je šefe že napizdu kaj sm tko počasna, da mamo nešteto okraskov za dat gor in da za vsazga porabm max 10 sekund ne pa 1 minuto...še dobr, da mi je kdo sploh povedov, kako se pravilno natakne tisto stvar na vejo – ha, nop, očitno bi to mogla že sama od sebe vedt. Nemke spet niso ble glih v pomoč in so delale svoje, če so pa slučajno opazile, da si mal zmeden, si očitno niso mogle pomagat, da ne bi zavile z očmi in reees s težavo pristopile in ti zlovoljno razložile zadevo. No po kašnih 6 urah dela, okraševanja in sestavlanja smreke na čistem soncu wopwop smo se spokal v kombi in odpeljal nazaj proti skladišču po novo rundo za drugo lokacijo. Vmes nas je čakalo še organiziranje in spravljanje okraskov v skladišču, kjer s Helen (Estonka novinka) spet nisva mele blage veze kaj se dogaja in nama ni preostalo druzga kot da hodva za Nemkami k dva njihova cucka in čakava, kdaj bodo mogoče spregovorile v Angleščini in nama dale kakšno navodilo kaj pa mogoče lahko nrdiva. Okol pol 5 smo se končno odpravl na drugo (zadnjo) lokacijo. Mislm, da smo bli kr kašnih par ur pozni in smo tok hitel tam, še dobr, da je bla ta smreka skor še enkrat manjša. Vseen smo zaključil okol pol 8 zvečer in se vrnil nazaj na začetno točko ob 20:00 – you do the math, kolk ur dela je blo tole :D stric Fred me je vprašal, če bi hotla delat še naprej...pa sm mu kr povedala, da tole pa res ne bo šlo. Že res, da dobila precej dnarja (za tolk ur pa 6-7 dni na teden, pfew) sam hvala lepa, nism pršla v drug konc sveta zato, da bom delala 14 ur na dan vsak dan... #byefelicia  Lahko pa vsaj rečem, da sm pomagala okrasit božično smreko na eni najbolj znanih in živahnih ulic v Sydneyu! Ha!

S Helen sva vseeno ostali v stiku, tut ona se ni odločila za to, da ostane tam in je del tima, ki niti približno ne zna dobr komunicirat na delu. Tko da sva obe nazaj med nezaposlenimi! High five sista! :D

V četrtek sm si sicer končno uspela zrihtat še avstralsko zdravstveno kartico in oddat nekej CVjev v parih kafičih in pekarnicah. Po celem tednu laufanja okol in sredinem konkretnem fizičnem delu sm bla totalno izmučena in sem pozno popoldne samo še sedela pred kompom in delala seznam kafičev kamor še lahko nesem svoj življenjepis. Eden od njih je bil še odprt, pa sm se kr na vrat na nos odločila, da grem tja. Bondi Wholefoods Surry Hills (check their instaaa <3), ki je dobrih 15min oddaljen od doma. Mal hitre hoje za konc dneva, pa sm jih glih še ujela pri zapiranju..in še menedžerka je bla tam! Kul, spregovorim par besed z njo in vprašam, če najemajo. Absolutno me je šokirala z “DA”. Pustim svoj CV, ona pa mi zagotovi, da me pokliče. Mela sm dobr filing, ampak se nism hotla nč pretirano veselit. Takoj naslednje jutro (petek) me presenet njen sms! WHAT?! Hoče, da pridm na training že v soboto ali nedeljo...šit js pa delam. Jaoooo! Prec napišem Megan, da nujno rabm it na to uvajanje, ker nujno rabm službo haha pa mi je z veseljem dala nedeljo frej...končno se mi je nasmehnila sreča in se je vse poklopilo kot mora! Kljub temu, da je moje uvajanje potekalo preceeeej mirno, čeprov je Mimi-menedžerka hotla vidt, kako se bom znašla v vikend gužvi, mi je iz prve ponudla službo. Je rekla, da dobiva supr signale od mene in da ji res zgledam kokr, da vem kaj delam. “thaaaanks” :$ Predebatirale sva vse birokratske zadeve in se dogovorile o podrobnostih. 5 delovnih dni, če želiš ekstra ure, lahko delaš 6 dni. Če delaš jutranjo izmeno, si lahko privoščiš zajtrk v kafiču (karkoli želiš), pripada ti še kosilo in smoothiji, čaji, kave, naravni sokovi...karkoli želiš čez dan. Wau. Popoldanska izmena ravno tako + ko zvečer pospravljaš in sortiraš hrano, ki jo moraš zamenjat s svežo, vse kar je ostalo lahko vzameš domov – muffine, solate, wrap sendvičke...res zakon pa še vse je zdravo in polnovredno/organsko in drugač FUL DRAGO! haha Res mam dobr filing glede tega in ful se veselim, da začnem prvo izmeno v četrtek! Thank you universe, upam, da bo res vse šlo tko kot mora! Zdej me pa čaka samo še to, da obvestim Megan, da bo ta vikend moj zadnji. Mislm, da je čas, da nrdim korak naprej in se poslovim od Proteinija. Poročam prihodnji teden!

And my social life??? Happy to report, da se premika v pravo smer! :D Po dolgem času sm šla spet vn v petek zvečer in si pogledala Darling Harbour še v nočni podobi, šla mal plesat na živo musko in uživat večer z Melti. 

Absolutno ne smem pozabt na druženje s cimri v soboto, ko smo proslavil Yoghitin zaključek magisterija...nas je peljala v (po njenem mnenju) najboljšo indijsko restavracijo v mestu, naročila celo mizo različnih jedi in ne morm z besedami opisat kako božanska je bla hrana!  *.* (ne prevzemam odgovornosti za slinast ekran! ;) )

NO RAGRETS!! :D

Sydney life is in full swing now. Vedno bolj mi postaja všeč. Sploh pa, ko se sprehajaš po znameniti Coogee to Bondi obalni poti, in se ti pred očmi slikajo take podobe, da ostaneš brez besed... 

 

al pa, k gledaš odbojko na mivki svetovnega ranga na Manly Beachu v družbi kolegice s katero se nisi vidu že dva tedna – a lot to catch up on and a lot of hot beach volley players...hihihi LIFE IS GOOD!! :D

More and more exciting stuff is coming up for sure so stay tuned, pa držte pesti, da bo nova služba res zakon, wohoooooo!

xxx

p.s. tok sm mela zdej posla s tem, da sm zažgala riž za kosilo (ja, zažgala. Prlimov se je na dno posode in zažgau. I hope I can at least save the pot hahaha)

Te zanima še kako je potekal moj prvi teden “brezposelnosti”? Klikni tukaj :)