sreda, 11. oktober 2017

First steps in my new hometown

Pet 29.9.17
Občutki: veselje, vzhičenost, samozavest...can you see it too? No more negativity! :D
Čemu tako počutje: veselje, ker mi je ratalo srečno prit na končno lokacijo, ker sem v AVSTRALIJIIII!!! Pa ker je krasno vreme. Hihi; vzhičenost, ker komaj čakam, da grem ven raziskovat samozavest, ker VEM, DA ZMOREM!
Stanje pripravljenosti: ura je 8, js sm že na zajtrku in potem takoj pičim dalje! Najprej sama raziskovat svoj novi domači kraj, potem pa z novimi prijatelji in sotrpini uredit vse birokratske zadeve glede bančnega računa, sim kartice itd...pot me vodi od hostla čez Kings Cross ulico, katero imajo vsi Sydneyčani za grozno, srhljivo, čudno, polno prodajalk ljubezni, party placov in seveda backpacerskih hostlov...ampak po tem kar sem videla drugje po svetu, me ta četrt sploh ne gane in definitivno ne seže do kolen recimo kakšnim ulicam v NYC, kjer si niti slučajno ne bi upala zvečer sama...no samo še en dokaz, da so avstralci res poseben narod :) jah nič, brez ovinkarjenja se po slabih 45min hoje znajdem pred Sydney Harbour Bridg-om, na drugi strani pa me obsijana s sončnimi žarki pozdravi še Opera. Kakšen veličasten pogled, vse besede bi bile premalo, da bi uspele opisati ta moment....slika pove več kot 100 besed ane :)
Takoj, ko sem dejansko prišla k sebi in dojela, da sem resnično v Sydneyu, sem že bila na poti proti hostlu, kjer sta prebivali Anna in Jasmin. Vsi pripravljeni na nov dan se zapodimo v prvo trgovino po sim kartico nato pa še na banko. Še dobr, da sem jaz svoj račun odprla že 10 dni nazaj, ker me je kartica že čakala pripravljena na uporabo. Kakšne pol urce kasneje po uspešno opravljenih birokratskih obveznostih je bil končno čas za pustolovščine. Obhodili smo praktično celoten Sydney CBD, kar nam je vzelo praktično kakšnih 5 ur...no da si ne bo kdo narobe predstavlov...to je blo zgolj in samo zato, ker smo se babe ustavljale kot vlaki iz Nm v Lj – na usakih 5 metrov, sorrynotsorry.
Mislm, da ni potrebno zgubljat besed o tem kako čudovito je mesto, fantastična klima, ogromno ampak ne nagužvano in glasno, folku se nikamor ne mudi, usi martinčkajo na sončku in uživajo ugodne pomladne temperature (- veter, k zapiha je pa mraz!!), življenje tukej JE potica! Pozno popoldne..celi izmučeni se sesedemo pred operno hišo in čakamo na vsakodnevni večerni light show...na koncu valda sedimo na napačni strani opera...mislm, a to čist zares?! -.- sej nč bat, use smo zamudil...razn horde ljudi k je odhajala iz tam, ko smo mi šele prišli na pravo lokacjo...no mene čaka še zanimiv večer. Po dveh letih se spet srečam z Jedom (in njegovim prijateljem), kolegom iz prvega leta v ameriškem kampu 2015, kakšno noro naključje, da sva ravno zdaj oba na delovnih počitnicah tu...čudna so pota univerzuma haha :D mi mirno debatiramo o vseh mogočih zadevah in hkrati iščemo plac za večerjo, čeprav v resnici sam brezciljno taplamo okol. Po kašni urci hoje se znajdemo v kitajski četrti in po zaključni ugotovitvi, da je že ful pozno (tam ene 8 zvečer) je že res čas, da se usedemo in naročimo (zadeve tle se zaprejo precej zgodej haha). Ujamemo zadnji vlak za hrano in se poslovimo, saj Jed in kolega odhajata v Melbourne. Js pa peške proti domu...sej morm rečt, da kr nabiram kilometre! V sobi me pričaka cel parti – petek zvečer, js pa jutr zgodej vstat, da grem na intervju. Gremo stavt kok bom spala??

Poraba denarja: Sim=2$, kosilo=12,5$, sladoled=6,80$, napolnitev sim kartice=30$, večerja=16.50$... SKUPAJ=67,8$


















Sob 30.9.17
Stanje pripravljenosti: 4:00 zjutraj, cimre pijane, glasne in zganjajo dramo v sobi. Ena pade iz postelje, drugi dve se glasno krohotata, druga pade iz postelje...težke debate, res deep deep shit. Čist nobenega filinga za ostale v sobi. Ja nč, I guess I’m up al kva...5:30, spanje je za šibke pravjo. Počasi se spravm iz postle in se uštimam glih za čas zajtrka, pol pa pičim na intervju (AuPair live in position). Valda je mesto srečanja na drugem koncu, kamor noben vlak ne voz...tko da grem pol poti z vlakom, nato naročim UBER...moj prvi UBER yaaay :D slabih 5min vožnje=9$. Ajde. K si bil ful prjazn pa boš držov pesti, da dobim job. Intervju...use BP, mama zaposlena skos, oče zaposlen skos, dvoletni dvojčici pa rabita družbo :) ogromno potujejo. Po vsem kar je povedala zaključi, da če sem še zainteresirana, naj sporočim....
S puncami se dobimo na Manly Beach-u...tako, da spet šibam...uber do vlaka=11$, what?!?! iz centra do Manlyja je približno 30min z ladjico. Verjetno je to okrožje poznano vsem predvsem po istoimenski plaži, ki krasi njegovo obalo...ponuja pa veliko več kot samo to! Prišle smo ravno za čas Jazz festival tako da nas je na plaži ves čas v ozadju spremljala prijetna glasba. Ker se počasi nabira vse več ljudi, se odločimo za premik...do Shelly Beach in nazaj.











Po vrnitvi v CBD se podamo še v Royal Botanical vrtove, ki so naravnost ču.do.vi.ti!!! Ponujajo toliko različnih zadev od razdelka za kitajske rastline, kaktuse, nasade palm iz vsega svata, tropska drevesa in nore razgledne točke. 






Po slastnem pad thai-u za večerjo se počasi odpravim nazaj proti hostlu...sobota je tut dan za zadetek, čeprov se ne rima...cimre že norijo...

Poraba denarja: Opal kartica=30$, UBER=20.90$, homemade iced tea=5.50$, kosilo=11.50, večerja=12$...SKUPAJ=79.90$


Ned 1.10.17
Stanje pripravljenosti: 4:20 zjutraj. Cimre spet galamijo. Prižigajo luči, se krohotajo in spet odpirajo težke debate. Budilko imam naštimano za 5:20 zjutraj...ah sej sm sam eno uro prej pokonci. Odločim se, da ustanem in se grem počasi zrihtat...cimre se ravno takrat umirijo...dober tajming ni kej...poskušam bit glasna kokr lahko, ne uspeva mi najbol. Verjetno bi mogla začet metat stvari po tleh, najbolš kr iz pograda, da bi dosegla enako raven glasnosti kot sostanovalke...I guess it’s a gift?! Ob 6:30 smo zmenjeni z ostalimi mušketirji na centralni železniški postaji. Skočimo po zajtrk in direkt na vlak proti “Modrim goram” (Blue Mountains National park). Za dobro jutro me še preseneti sporočilo, da je šla Au Pair služba v druge roke...je že moglo bit tko :) Ob nedeljah je vlak v Sydneyu in okolici smešno poceni, zato se do gorovja namesto za 14$ zapelješ za za 2.50$...no verjetno zato ljudje derejo tja...mi smo prišli ravno pravi čas, da smo še dobili za sedet za to dvourno vožnjo. Blue Mountains je področje v bližnji okolici Sydneya in naj bi bilo 10x starejše od Grand Canyona. Sej ne vem kok to dejansko šteje haha oboje je nepredstavljive starosti. Razgledi pa neverjetni! 







S Pakdatom sva se podala na experienced pot, med tem ko sta dekleti izbrali easy krajšo. Glede na opise in predviden čas najine experienced poti, sva pričakovala prbl 3 urce hoje po razgibanem terenu...dobila sva pa miljavžnt najbolj strmih stopnic ever (za dol, pol pa še za gor valda :D) in ne preveč zahtevno traso, ki sva jo premagala v slabi uri in pol. Glede okolice pa brez pripomb! Dobiva se z dekleti, pomalicamo in pičimo nazaj proti mestu. Preostanek dneva preživimo v čudovitem odprtem kafiču/restavraciji/piceriji/mini zooju – The Grounds of Alexandria...nimam besed sploh. Mislm, da bi brez problema lahko živela tu... :D



Ostali se z vlakom odpravijo nazaj proti hostlu, jaz pa kar peške z umesnimo postajamo pri Gelato Messina (best gelato in Sydney!!). po kakšni urci hoje sem nazaj v hostlu. Ahhhhh, olajšanje. Ni kej, kar naporen dan je za mano, se veselim dobrega spanca...ha, a pozabim, da je jutri Labour day in dela prost dan tukaj v NSW. Fak. To pomen, da bo folk spet galamu...and guess what hahaha cimre spet dramatizirajo...ena noče ven, ker prav, da se slabo počut, druga jo nadira, da se sam dela, una joka, druga joka, ena je ful užaljena, ena se dere na drugi dve....te so res usekane. Mislm, da je čas za okrepitve...moji nočni prevleki za oči se pridružijo še...čepki za ušes!! Yas! Pa da vidmo. Spim.....

Poraba denarja: hrana za na pot=14$, kosilo=11$, sladoled=6.80$; SKUPAJ = 31.80$

Pon 2.10.2017
Stanje pripravljenosti: spim...spim...spim...do pol 8!!! Aaaaaaa, prespala sm celo noč?? Mislm, da čepki delajo čudeže. Cela prerojena skočim iz postelje, se zrihtam, pozajtrkujem in že sem na poti proti Bondi Beach-u. Dopoldne smo zmenjeni z mušketirji, na Bronte Beach-u, kjer bomo preživeli prvi pravi Labour day, v avstralskem slogu...na plaži kakopak! :) od Bondi-ja do Bronte-ja (in še naprej) vodi ob-obalna pot, ki je priljubljena predvsem za take in drugačne rekreativce, saj ponuja super traso za sprehod, hitro hojo ali pa tek! Tud kakšna stopnica in hribček se najde in pa seveda prečudovit razgled na ocean (kater že?!?! ...no če se ne motm, temu tle rečejo tasmansko morje). Ob 10 zjutraj je obala že polna ljudi, ki so prišli uživat dela prost dan.






Moram rečt, da je vtis o Avstralcih tak, da, ko delajo, delajo, ko pa ura odbije konec šihta...je pa to to...prosti čas jim res velik pomen in ga zajemajo s tavečjo zajemalko, pa velik roštiljajo! Če ne verjamete...na vsaki plaži majo posebne kuhinjske otočke na katerih si lahko pripravš roštiljček, zadeve si prineseš sabo, opereš zelenjavo, pečeš mesek/kuhaš...ni da ni. 
:)
Nč, pičim po obalni poti pa da vidm kam me bo pripeljala. Oblečena sem primerno za na plažo...sonce je, mrzlo pa k hudič. Piha, voda je ledena...tok o tem, da je Avstralija skos vroča pa usi se skos kopajo pa večno poletje....my ass, na plaži me zebe k cucka, ne bi me motilo, če bi oblekla ene dolge hlače pa debele nogavičke....sicer pa zdej razumem zakaj so avstralci nrdil uggice...točno zato. IT'S FREEZING!!!!

Bronte se počasi polne, surferji so zavzeli morje, najde se pa tut par butlov k se namakajo. Mi se lepo smestimo, punce so kupile GOON haha najbol popularna backpackerska pijača – pocen vino v kartonasti škatli iz katere si lahko nalivaš po pipci...vino pride pa v vrečki, tko da k ti ga zmanka, enostavno v škatlo flikneš novo vrečko. Hahaha morm rečt, da ni bed takole chillirat na plažici, z možgani na off, pa brez čivave. Popoldne se pridružimo »zabavi« na plaži, ki jo je na hitro prek fb organiziral en model...pivce – check, goon – check, dobra družba – check, sonce – check, veter – check, mraz – check (nemka si je oblekla jesensko puhovko, prsežm!!). 




Pozno popoldne se celi premraženi končno odbusamo nazaj v mesto. Mislm, da sm si zaslužila en dobr (zdrav!) burger za večerjo. Njam. V hostlu pa.........cimre so SPOKALE!!! A čist zares?!, a me hecaš?? Ne, ne, čist zares!! Huuuuh, ta noč bo definitivno moj dan!! Počasa bo treba v horizontalo...jutr pa v lov...ne za možem (k eni misljo, da sm (samo) zato sm pršla) ampak za službo!! Pa stanovanjem tut. Wish me luck...mam že napovedana dva ogleda stanovanj...cenejš bo, bolš bo (haha ja, boš vidla kaj te čaka...)...me že skrbi...

Poraba denarja: flatmates stran za iskanje sob=25$ (premium, da lažje najdeš sobo), večerja=11.50$; SKUPAJ = 36.50$

Tor. 3.10.2017
Stanje pripravljenosti: kakšna mirna noč! Pripravljena na nove zmage, oborožena z življenjepisi pičim lovit! Google maps je že poln zvezdic s katerimi sem si označla place kamor se odpravim spraševat za službo. Zaenkrat bom poskusla srečo v health cafejih, kakšno tako, da bom lahko še kej kuhala hihi mislm, da to ne bo problem, ker je takih kafičov tle na miljone. Prvi CV oddan, pravjo, da me pokličejo (we'll see about that)...naslednja postaja je Proteini cafe, spet z zdravo hrano...prav lastnica naj kar v četrtek pridem na probo! Kul. Tretji kafič je blizu mojega hostla in moja prva postaja za večerjo, ko sem prispela v Sydney...ful so veseli, ker menda res rabjo ljudi, pustim CV in se vrnem zvečer na pogovor z lastnico. Naslednje na urniku je ogled stanovanja...čakam pred stavbo na naslovu stanovanja, z mano je še ena Argentinka, ki je prav tako prišla z istim namenom. Sprejme naju neka Azijka...stanovanje v centru, urejena stavba, solidna okolica, najemnina 125$/teden s stroški, ZASTOJN! Stopimo v stanovanje...mi je blo prec jasno od kje cena hahaha jakuza je hotla stlačt v eno mini stanovanje tisoč ljudi! V dnevni sobi je mela pregradno (špansko) steno, čez vrženo neko rjuho in tam not je bla tista »soba« s pogradom(!!!), ki je bila na voljo za oddajo. V stanovanju je sicer še normalna soba, kjer so še trije pogradi menda. Razkaže nama okoli, razlaga, kako hoče čiste in urejene ljudi, med tem pa stopimo v kopalnico...na tleh use mokro, lasje pri odtoku na tleh (!!) ob bani...to se jočeš...men je šlo kr mal na smeh haha sm mislna, da se heca :D z Argentinko se pogledava, sva že vedle kok je ura haha prav jakuza naj še mal okol pogledamo, k je glih najin prvi ogled stanovanj, ampak, da naj povsod prčakujeva isto...but whyyy?? Tale definitivno odpade že zdele. Po naključju sem se v zadnjem momentu zmenila še za en ogled tako da šibam na drug konec v okrožje Bondi. 160$/ teden s stroški, relativno blizu plaže (menda 10min hoje), še zmer ful cheap! Stojim pred hišo na naslovu in sam upam, da to ni ta hiša haha a se folk heca?! Sprejme me Brazilec, ki oddaja sobo in me povabi v stanovanje. I mean, groza, groza, groza in še enkrat...GROZA!!! I can't, seriously, to se prov norca delajo...kako lahko u takem živiš?!?!?! Očitno bo treba dvignt budget usaj na 200$/teden :( cela poklapana se odpravim nazaj v mesto in čakam še na zadnji ogled danes. Ohhh kako si želim, da bi blo tole stanovanje usaj približno podobno nečemu...200$/teden s stroški, blizu mesta, glavna železniška je par min hoje, bolj k ne mam vse na dosegu peške. Sprejme me Argentines in me pospremi skozi vhodna vrata. Takoj vidim, da tole obeta. Urejeno, čisto, pospravljeno, kar odprto in prostorno. Prvi vtis je definitivno dober! Argentino mi razkaže okoli...kuhinja, pralnica, »moja soba«, ki bi si jo delila še z eno korejko. Dovolj prostora za vso mojo 27kilsko kramo (fml) in lastna kopalnica samo za dve. KUL!! Razloži mi še pravila, o razporedu čiščenja, red itd. Izgleda res OK! Vsi sostanovalci so zaposleni (ena dela na applu in programira Siri za Iphone...menda živi v službi haha), niso neki parti animali...hvala bogu, upam, da usaj radi jejo, da jim bom lahko pičiče pekla haha preideva na temo, kaj kateri počne in ugotoviva, da je tudi on trener gimnastike, pa nek inžinir, pa še sto drugih zadev (pri 37 letih si očitno že precej let podaljšuje študentsko vizo v avstraliji tako, da gre študirat use možne zadeve haha). Po pol urce čveka se posloviva, pravi, da mi še danes sporoči, če sem dobila sobo. Matr se mi je tole usralo!  Pozitiva! Ura je cajt, da se odpravim nazaj proti Health Nut cafeju na večerjo (no worry curry – veganski, a božanski!!) in pogovor z lastnico. Pove mi koga iščejo, kakšne bodo zadolžitve, plača (20$/uro pretax...prav, da je to vse kar mi lahko da)...pravi naj razmislim in sporočim. Sej še sama ne vem kaj naj. Nekako v ozadju vedno glasneje odmeva glas, da bi morda raje kar spokala kufre in letela na zahodno obalo, k prijateljem....ampak sem dobila stanovanje!!!! Too!!! Pa tut še eno ponudbo za sobo, sicer cenejšo, a malce izven centra...vredno ogleda. Argentino se strinja, da grem jutri pogledat še tistega in mu končno odločitev sporočim zvečer....

Poraba denarja: matcha latte=3.50$, kosilo=12.10$, večerja=9.90; SKUPAJ = 25$

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar