1. stop: Boston!

Ob vsej tej noriji in bezljanju okoli, sem si končno vzela en večer, da spišem prvi sestavek o mojem potovanju po kampu. Verjamem, da ga že nestrpno pričakujete! :) Najbolje, da kar nadaljujem, kjer sem ostala....klikni tukaj, če si izpustil/a prispevek o našem odhodu iz kampa! ;)

Naše potovanje se je začelo z vožnjo iz Lee-ja do Springfield-a, kjer smo prestopili na bus proti Bostonu. Celotno potovanje nam je vzelo okoli tri urce in pol. Seveda se mi je v tem času po glavi podilo toliko različnih misli; o kampu, o prijateljih, o slovesu, o odhodu domov, ki se približuje s svetlobno hitrostjo...spet sem bila na robu joka (NE MOREM VERJETI KAKŠNA JOKICA SEM?!?!), glasba na Ipodu pa tudi ni pripomogla k boljšemu počutju haha po tem, ko smo presedli na bus za Boston, smo si s puncami pogledale še nekaj fotk iz kampa in že smo prispeli na cilj! Naša skupinica se je tam razšla. Anett in Greg sta šla po svoje, Elin, Aisling in jaz pa po svoje...direktno proti hostlu, kjer smo odložile stvari. Aisling je imela splaniranih nekaj glavnih stvari, ki jih moramo pogledat/izkusit...prva je bila Swan boat ride po jezercu v lokalnem parku! Potem smo si privoščile svežo limonado, šle skozi finančno središče, čez reko Charles do West Bostona in nazaj proti hostlu. Vmes smo se ustavile še v China Town, kjer smo se pogostile z NORMALNO hranoo!! Haha mislim, da je bile den od razlogov za veselje ob zapustitvi kampa ta, da spet lahko prešaltamo na normalno hrano :D

Stanovale smo v Hostelling International hostlu, ki je ravno na robu China Towna in praktično v centru vsega. Hostel je res čudovit! Sicer kar drag, ampak dobiš, kar plačaš! :) (priporočam!!)

TUŠ, postelja z normalnim jogijem, posteljnino, kovtrom in wifi na razpolago...life just got a little bit better! :) jaz sem imela toliko zadev za splanirat, da sem se vrgla v delo...prenočišča v NYC so pain in the ass! Plus tole bo ena dobra preizkušnja, kako spretno znam ravnati z denarjem...poročam na koncu! :)

Naslednje jutro smo si privoščile kraljevski zajtrk, končno smo spet jedle iz krožnika, skodelic, nikjer nobenih plastičnih pladnjev in kartonastih kozarcev...o ja zdaj je uradno, da nismo več v kampu! Plan je bil, da se s kolesom odpravimo do Harvarda (must do v Bostonu!!), pa je bil process izposoje tako zakompliciran, da smo se vsedle na tram in pičile proti kampusu. Vsi veste kaj je Harvard in po čem je znan...BLONDINKA S HARVARDA! :D ...zato se ne bom spuščala v podrobnosti.

Tam imaš možnost, da greš na turo po kampusu, ki jo vodi eden od študentov, tako, da izveš marsikaj iz prve roke :) (jaz sem se prištulila zraven za par minutk, haha model je bil pa tipičen geek! :D) torej znotraj kampusa se nahajajo številne posamezne universe, nešteto gromozanskih knjižnic, “študentski domovi”, harvardski Natural History (ki sploh ni zastonj!!), Science center, cerkve itd...me smo si pobližje pogledale le glavno – Law school, Widener Library, Memorial Church (kjer se odvijajo podelitve diplom študentom, pa tudi poročiš se lahko notri...baje svetujejo študentom, da če se hočejo tam poročit, naj kar v času študija že zaprosijo za prost termin, da bodo prišli na vrsto, ko doštudirajo haha), šle smo do Natural History-ja in Memorial Hall-a. V bistvu smo pa obhodile celoten kampus.

Elin naju je ob povratku nazaj v mesto zapustila, saj je morala na letališče, kjer je pričakala svojo sestro, midve z Aisling pa sva se odpravili na pohod proti Faneuil Hall-u...priporočam pohod ob reki, saj je izjemno lepo urejeno, čisto in mirno. Vidiš ogromno naključnih stvari, vmes sva našli akvarij potem pa končno prispeli do cilja...Faneuil Hall je praktično kot neka velika tržnica/market. V pokriti dvorani (Quincy market) imaš na razpolago vse možne hrane sveta, od slanega do sladkega, od prigrizkov do konkretnih jedi, pijače in jedače kolikor hočeš! Potem se pa odloči kaj bi rad! :o

zunaj so še restavracije, polno trgovin in stojnic s spominki. Zavili sva še na dejansko tržnico, kjer so lokalni vrtnarji/mesarji/sadjarji itd. prodajali svoje pridelke. Krasno! pozno popoldne sva se odpravili nazaj do hostla, odložili stvari in pičili na večerjo! V Cheesecake Factory (slavna veriga restavracij)...pot do tam nama je vzela približno dobre pol urce hoje. V restavraciji pa taka vrsta, da te kar šokira! Ljudje so čisto nori na to! Po sprejemu te dajo na listo in te pokličejo, ko se sprosti kakšna miza. Ker sva bili sami, sva na vrsto prišli v 15 minutkah. Aisling se je odločila, da gre “all in” in si je privoščila burger, za sladico pa še cheesecake...jaz sem vzela le slednjo. Ob vseh več kot šestdesetih različnih okusih, je trajalo približno 15 minut, da sva se odločili, premislili, spet odločili...in naročili. I tell you. That was heavenly!!! Ko sva povečerjali, se je zunaj že zmračilo...naredili sva še obhod po mestu in šli nazaj proti hostlu. Boston podnevi je absolutno čudovit, ponoči pa še bolj!! (večerni pohod je obvezen! :))

Naslednji dan je sla Aisling z Elin in njeno sestro v Akvarij...mene ribe ne zanimajo, sploh pa ne, če bi morala za njih odšteti 55$! Tako, da sem se odpravila na pohod ob reki vse do Harvard Bridge-a, zavila proti Fenway Park-u, kjer domujejo bostonski Red Sox-i (če ne spremljaš baseballa potem ne veš kdo so to :D), nato nazaj proti mostu (vmes sem našla še prave sorority hiše!! Da ne boste mislili, da se to najde le v filmih...američani so obsedeni s sestrstvi in bratstvi! Haha priznam, da sem mislila, da to ni resnično)...

na drugi strani mostu me je “pričakal” MIT (Massachusetts Institut of Technology), po naključju sem se znašla v “črnski” četrti, kjer so mali črnčki tekali povsod okoli in igrali košarko! (mami, bilo je sredi belega dne in nisem hodila po sumljivih ulicah!:)).

Po dveh urah in pol hoje po Bostonu sem končno prispela do Harvarda. Tam sem našla še uradno trgovino univerze (ameriške univerze imajo vsaka svojo uradno trgovino, kjer lahko kupiš vseeeee z njihovim logom in napisom, ponavadi še predno dejansko grejo na določeno univerzo, že nakupijo vse od oblačil do skodelic, flašk, športne opreme, obeskov, šalov........pa ni poceni!)...in še enkrat zaokrožila po kampusu.

Popoldne sem bila dogovorjena, da se dobim z Aisling na Quincy market, kjer sva si privoščili večerjo. Uspeli sva se ujeti tudi z Lano...sva se zmenili, da se vse dobimo ravno na tem marketu...pa smo se čisto po naključju našle sredi “dining hall-a” znotraj Quincy marketa! Omg hahaha to srečanje je pa bilo nekaj zanimivega! Po dveh mesecih v živo videti človeka, ki govori enak jezih kot ti?! KVA?! :D par minut je trajalo, da sva se nehali objemat in smejat hahaha po pravici povem, da po vsem tem času govorjenja v angleščini, moja slovenščina zveni predvsem čudno! Haha potem pa smo se zagovorile...izmenjale mnenja, izkušnje in doživetja iz kampa...vsake toliko časa sem se obrnila k Lani in govorila z njo v angleščini...??? Moji možgani bodo rabili kar nekaj časa, da se spet privadijo nazaj na slovenščino haha za sosednjo mizo sta sedela oče in sin, ki sta slišala, da se me pogovarjamo o kampu...ogovorila sta nas in zapadli smo v globoko debate. Izkazalo se je, da sta velika popotnika in sta z nami delila veliko uporabnih napotkov in nasvetov glede potovanja. Mene sta potolažila, da bom v Chicagu čisto v redu in da se nimam kaj bat (dokler me niso vsi napadli zakaj grem sama tja se nisem preveč bala...potem pa me je kar začelo mal stiskat)....in da bom tam zelo uživala. Končno, zdaj sem spet polno vzhičena, saj sem tja potovala že čez nekaj urc! :) po skoraj dve urnem čveku, smo se zvečer odpravili nazaj proti hostlu (oča in sin sta stanovala v istem hostlu kot me tako, da sva imeli spremstvo!). jaz sem pobrala svoje kufre in že je bil čas, da pičim proti letališču. Aisling me je pospremila do podzemne, tam sva se poslovili (le za kratek čas, saj se spet vidimo v Nyc)...aaaaaand I was gone :D

Prvič sem preživela noč na letališču! Moj let je bil ob 5 zjutraj zato se mi res ni splačalo bookirati sobe za še eno noč, če bi morala oditi že okoli 1. Saj ni bilo hudo. Malo sem urejala fotke, mal hodila okoli pa je bila ura 3, ko je bil čas za check in...Leta se niti ne spomnim dobro, ker sem ga večinoma prespala... tako da sem nov dan že začela v CHICAGU.......

Moj vtis o Bostonu? Čudovito mesto. Veliko a ne preveč hrupno in natrpano. Ogromnoo športanja, kolesarske proge povsod, široke pa skoraj toliko kot pas za avtomobile! Povsod vidiš ljudi, ki tečejo, kolesarijo, rolajo...impressed! Podzemna je vrhunska, lepo urejena in s klimo na vlakih! Oja, to je definitivno plus! Tu smo preživele skoraj tri dni, kar je bilo ravno dovolj za ogled vsega...vsaj po mojem mnenju.

Vreden ogleda? Seveda, zakaj pa ne! ;)

Tako se je zaključil naš prvi postanek v realnem življenju po kampu. Počasi smo se privadile na to, da ne bomo več videvale znanih obrazov “sodelavcev” in otrok...in da smo zdaj res čisto “samostojne”...spet :D bomo zmogli? Bomo, jaaa!! :)

Upam, da mi uspe spisati prispevek o Chicagu še preden se vrnem nazaj v Slovenijo (samo še 5 dni :(((), če ne pa pač kasneje...no rush. jaz bom uživala še zadnje dni svojega poletja, vi pa upam da tudi!

Newyorški pozdravček!

*D*

P.s. seznam stvari, ki se jih veselim, ko pridem nazaj domov:

- troslojni wc papir

- moj povšter

- bučkina juha

- voskanje nog!!!